Dekorativa je kot začimba – biti je mora ravno prav
Aleksander Gorečan, Obrtnik leta 2019
Aleksander Gorečan, izkušen slikopleskar, od leta 2009 vodi podjetje Penzel, v katerem opravljajo vse storitve s področja slikopleskarstva in vgradnje štukatur, še posebej pa se posvečajo dekorativnim tehnikam. Da je to tisto, pravo, ga je prepričal sin Peter. Aleksander ali kar Sandi, kot ga najpogosteje kličejo, je danes vesel, da mu je zaupal in se, kar se da resno lotil dekorative, za katero pravi, da je kot začimba – biti jo mora ravno prav.
»Po pravici povedano, je kar nekaj časa trajalo, da sem dojel, kaj se mi je zgodilo,« je povedal Sandi Gorečan po enem mesecu od podelitve, ko je priznanje za obrtnika leta ponosno dvignil visoko nad glavo. »Povsem podzavestno sem dvignil kipec. Čustva in zmagoslavni občutki so me enostavno prevzeli, saj priznanja nisem pričakoval,« je dodal.
Prepričan je, da priznanja ne bi prejel, če ne bi pred leti prisluhnil sinu Petru in se osredotočil na stensko dekorativo. Peter je namreč po diplomi iz ekonomije dejal, da z veseljem ostane v domačem podjetju, pod pogojem, da se osredotočita na dekorativo. »Ideja mi je bila sicer všeč, da bi od tega živeli, pa se mi je takrat zdelo nemogoče. Zdaj vem, da je bila to prava odločitev. Verjamem, da smo z dekorativo res nekaj dosegli, da smo drugačni in prepoznavni,« je ponosen Sandi.
V desetih letih si je ustvarili ugled in stalne stranke, ki cenijo korekten odnos in kakvost opravljenega dela. Prednost manjšega podjetja, kot je Sandijevo, je v popolni prilagodljivosti strankam. Vsaki posebej se posvetijo, poslušajo njene želje, ji svetujejo in pripravijo vzorce, rezultat pa je unikatna dekorativna poslikava v poslovnem prostoru ali stanovanju in zadovoljna stranka. »Stranke so bile od nekdaj zadovoljne z nami. Že ves čas delamo kakovostno, z vrhunskimi materiali, na koncu vse pospravimo in počistimo, predvsem pa je pomembno, da nam stranke zaupajo,« je dejal Gorečan.
Trendi se hitro menjajo
Sodobni materiali omogočajo izdelavo najrazličnejših dekorativnih učinkov, s katerimi je mogoče prostoru z ustvarjanjem vtisa teksture kamna, usnja, kovine, platna, lesa ali neba vdihniti prefinjeno eleganco ali pa domačnost in toplino.
Sandi in Peter povesta, da so trenutno najbolj »in« izvedbe v imitaciji surovega betona in rje, kar pa je bolj primerno za poslovne prostore, za bivalne prostore pa je to »pretežko«. Za doma stranke najpogosteje izbirajo bolj nežne teksture, imitacije kamna, marmorja, bleščice, sogovornika pa povesta, da se tudi v bivalne prostore vračajo trendi v močnejših barvnih tonih.
Pogosto se jima zgodi, da stranke ne vedo, da gre pri njunem delu za ročno delo in ne za tapete. »Velikokrat ne vedo, kaj se da narediti. Zato stranke tudi, če se zanimajo samo za klasične slikopleskarske storitve, najprej povabiva v salon, kjer vidijo naše izdelke. V resnici se marsikdo potem navduši tudi nad dekorativnimi dodatki. Včasih se zgodi tudi, da si nekdo želi točno tak izdelek, kot ga je nekje videl. Tega ne moremo obljubiti. Bo podobno, ne pa enako. Vsak izdelek je unikat in na nek način umetniško delo, ki ga tudi podpišemo,« je povedal Sandi.
Konkurence praktično ni
»Nimava konkurence, pa bi jo včasih rada imela. Zato, da bi ljudje videli razliko v kakovosti,« poudarja Sandi in dodaja: »Ne glede na to, vztrajava pri vhunski kakovosti, želiva obdržati položaj na trgu in kljub temu, da sva menda dobra, si želiva biti še boljša.«
Dejstvo, da nimata konkurence pojasnita s svojim načinom razmišljanja. Da lahko naredita vrhunski izdelek, vedno uporabljata vrhunske materiale. Tako kakovost pa so stranke vedno pripravljene plačati. »Tu pa pri materialu ne moreš šparat. Materiali so dražji, ampak če pri tem šparaš, rezultat ne bo tak, kot mora biti. Zato tudi vedno upoštevava navodila proizvajalcev materiala. Na tem področju bližnjic ni,« pojasnjuje Sandi.
Štukatura je še manj poznana
Kljub temu, da je štukature manj, ima ta enakovredno mesto v njuni dejavnosti. Ker je še bolj specifična, jo ljudje poznajo še manj kot dekorativne tehnike. »Vsi imajo v glavi stare graščine in polno rožic povsod. Ampak obstajajo tudi moderne linije priznanih oblikovalcev. Pravzaprav je toliko možnosti, kolikor imaš zamisli v glavi,« pove Sandi, ki pri takih projektiš še posebej pride na svoj račun. Uživa namreč v detajlih, kjer je treba biti natančen s »penzlom«, kakšno podrobnost pa tudi na novo obnoviti. »To je zame sprostitev,« doda.
Med drugim sta Sandi in Peter obnavljala plečnikove štukature v parlamentu, Filipov dvorec in druge. Mnogi taki projekti so zelo zahtevni in terjajo tudi več mesecev dela.
Izobraževanja in treningi
Da lahko sledita trendom in novim materialom se vsako leto udeležita vsaj enega izobraževanja doma ali pa v tujini. Že na začetku sta se odločila, da ne bosta delala samo z materialom enega proizvajalca, ampak bosta uporabljala material, ki je dober. Zato je takih izobraževanj oziroma seminarjev lahko tudi več. Toda veliko več časa kot izobraževanje samo jima vzame trening. »Ne moreš priti k stranki in poskušati kaj bi lahko naredil in kako. Več ‘kilometrov’ narediš prej, bolje in lažje je. Moraš pa to delo imeti rad,« pove Peter, ki ima v domači kleti »atelje«, v katerem ustvarja. Poleg tega se mojstri skozi različne videe, ki jih posnamejo drugi in tako vidi, kaj, kako delajo in s kakšnimi materiali.
Ob tem naj povemo, da je Peter na slovesnosti, na kateri je Sandi prejel priznanje za obrtnika leta, prejel mojstrsko diplomo za uspešno opravljen mojstrski izpit za slikopleskarskega mojstra. Povedal je, da se je zanj odločil zato, ker je čutil, da mu manjka nekaj osnovnih znanj, pa tudi zaradi zaupanja strank. Zdaj, ko je to za njim, pa razmišlja, da je pravzaprav že veliko vedel, predvsem o modernejših tehnikah in materialih. Zato pričakuje, da bo v projekti skupini za prenovo mojstrskega izpita na tem področju, lahko prispeval svoj del k posodobitvi vsebin.
Čas za zbornico?
Ob svojem delu Sandi najde čas tudi za aktivno delo v upravnem odboru Sekcije slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri OZS, poleg tega pa je tudi pobudnik za ustanovitev sekcije slikopleskarjev na območju OOZ Kranj. »Sodelovati pri ustvarjajanju boljših pogojev za delo slikopleskarjev je, lahko rečem, moja druga strast. Mislil sem že vreči puško v koruzo na tem področju, ker se ni nikjer nič premaknilo. Z novim predsednikom sekcije in drugačnim pristopom, pa moram reči, da je zavel nov veter in se bo dalo tudi kaj spremeniti,« z zadovoljstvom pove Sandi, ki si želi slikopleskarje povezati tudi na območju OOZ Kranj. »Zaenkrat mi še ni uspelo. Škoda je, da ne bi sodelovali in naredili nekaj za dejavnost tudi na lokalni ravni. To bo moja naloga za letos,« je sklenil Sandi Gorečan.
Eva Mihelič